Kako se soočiti z boleznijo
Ljudje se bolezni bojimo, saj je naše prepričanje, da nas bolezen omejuje, ovira, onemogoča, kaznuje in strah pred boleznijo je največkrat na nezavednem nivoju tudi strah pred smrtjo. Seveda ne govorimo o navadnem prehladu ali gripi, temveč o težjih obolenjih. Vendar ne glede na bolezen, je dobro, da se zavedamo, da je vse energija in tudi bolezen je energija. Za energijo pa so že znanstveniki dokazali, da ni uničljiva, temveč je spremenljiva. Kaj in kako torej postopati?
Ne nagovarjam vas, da zanemarite obisk zdravnika. To vsekakor naredite! Vseeno, pa lahko veliko naredimo sami.
Bolezen je naša zaveznica
Trditev, da je bolezen naša zaveznica bo v večini verjetno sprožila mešane občutke, vendar razumeti moramo najprej kaj je definicija zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) definira zdravje kot stanje “popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja”. Torej kadar koli pride v našem življenju do odsotnosti nečesa, kar je nam pomembno, se ravnovesje poruši in telo poskuša na nek način sporočiti, da je potrebno uvesti spremembe oziroma zamenjati smer. Pojavi se bolezen! Bolezen tudi ni kazen, temveč priložnost ubrati nove poti.
Ali ste kdaj poskušali nadaljevati vožnjo z avtomobilom, ko se je prižgala rdeča luč za motor? Večina ve, da zna biti ignoranca tega opozorila zelo draga zadeva, saj to kaže na hudo okvaro motorja. Brez motorja, pa vozilo ne opravlja svoje naloge. Torej, večina bi takoj izklopila motor in počakala na pomoč. Zakaj pa tega ne jemljemo tako resno kadar gre za nas? Tudi naše telo sporoča točno to. »Preveč naporno, preveč stresno, ni prava smer, ne tja,..!« Kaj pa mi? Zanemarimo prve pokazatelje in vzamemo tableto. To je tako, kot da bi z dlanjo pokrili rdečo luč, ter pričakovali, da bomo cilj dosegli brez večjih zapletov.
Rešitev je torej zelo enostavna. Takoj ustaviti vse dejavnosti, se umiriti in počakati na pomoč.
Priznajte to kar je!
Pa vendar pri ljudeh ni tako enostavno, saj se v nas prepletajo različni procesi. Miselni vzorci, naši programi, čustva in občutki delajo takšno zmedo, da enostavno ne vidimo izhoda in popade nas strah. Zoperstavljati se bolezni in se boriti z njo, ter misliti, da smo močnejši, je tako, kot boriti se proti sebi. Zavedati se moramo, da bolezen ni izven nas, temveč je del nas.
Torej kaj najprej narediti, ko nas doleti diagnoza? Na to obstaja samo en pravi odgovor in ta je, »Priznati si to kar je!«
To ne pomeni, da začnemo kriviti sebe in druge, kajti to je igranje žrtve in zopet oddaljevanje od cilja. Priznati to kar je, pomeni soočiti se z vso paleto občutkov, misli, miselnih vzorcev in predvsem strahom pred smrtjo.
Bolezen je povezana z žensko energijo
Pred mnogimi leti, ko sem se začela ukvarjati z alternativo in vzročnimi povezavami, sem ugotovila, da je bolezen največkrat povezana z žensko osebo. Zaradi solidarnosti se povežemo ali z mamo, sestro in se ponujamo v smrt namesto te osebe, če je ta še živa. Kadar te osebe ni več, hrepenimo po ponovnem združenju in bolezen je samo manifestacija naših nezavednih želja ali strahov. Želimo se ji pridružiti.
Če povzamem besede svetovno znanega terapevta Berta Hellingerja: “Bolezen želi povezati tisto, kar je bilo ločeno in usmerja pozornost tistemu, ki smo ga mi vede ali nevede izločili.”
Kaj lahko naredimo sami?
Seveda smo včasih tako zavozlani v lastne vzorce, občutke in čustva, da se sami težko soočimo z resnico in težko prepoznamo dejstva. Vseeno pa obstaja kar nekaj načinov s katerimi si lahko sami pomagamo.
Lahko se zatečemo k meditaciji, simultanem pisanju, kjer brez razmišljanja pišemo na papir vse naše občutke in potem vse skupaj zažgemo, ali gremo v naravo, nekateri začnejo teči. Pomembno je, da najdete način, ki vam najbolje ustreza. Sama velikokrat svetujem, da bolezen povabite na pogovor.
Najprej poskrbite, da boste sami in da vas nihče ne bo motil. Torej izklopite vse telefonske aparate, umaknite se v sobo ali poskrbite, da bo nekdo popazil na vaše otroke, živali,…
Najprej se poskušajte umiriti, lahko tudi z meditacijo, nežno glasbo, globokim dihanjem. Nič hudega, če vam takoj ne bo uspelo, postopek lahko ponavljate večkrat.
Kadar v vas norijo čustva in strah, ne bežite pred njimi, dovolite, da zasedejo mesto, ob mizi. Pred sebe lahko postavite blazino ali nek predmet, ki predstavlja osebo na katero kaže vaša bolezen. Ni pomembno, da vi veste kdo je to, važno je, da ve vaša podzavest. Nekaj časa opazujte to blazino, kot bi gledali osebo v oči. V vas se bodo prebudili občutki in čustva, ki jih gojite v zvezi s to osebo. Čisto možno je, da boste začutili jezo, sovraštvo, žalost,… Ne sramujte se in ne bežite pred resnico, temveč si dovolite jokati, kričati, tolči z rokami po blazini, vaše telo to tako že počne. Če se bojite silovitosti svojih občutkov, začnite pihati, tudi tako lahko izdihate vse tisto pred čim bežite in čez čas bodo izraženi občutki izzveneli ( to lahko traja 5 minut, lahko tudi kakšno uro). Ko nastopi izčrpanost veste, da ste »izpraznili omaro« in čas je, da prikličete v srce veliko spoštovanje in čisto ljubezen, ki bo pomagala spremeniti energijo bolezni. Proces samozdravljenja se s tem prične in vedite, da bolezen ali težava jemlje slovo in daje prostor zdravju.
Se vam zdi vse skupaj preveč enostavno? Verjemite, še zdaleč ni. Soočati se s svojimi čustvi je bitka za preživetje. Več o tem pa boste sigurno našli v knjigi Borisa Veneta – »Zdravje je v nas« ali kakšni drugi knjigi. Verjemite, receptov in načinov je dovolj. Pomembno je, da prisluhnete sebi in to naredite takoj!
»Osti jarej!« ( Najstarejša zapisana slovenska napitnica »Na zdravje!«)