15. junija, 2017

Bosanske piramide 2014

PRIDOBIVANJE INFORMACIJ

V jeseni leta 2013, po eni od tri dnevnih delavnic na Pohorju, je padla ideja za obisk piramid v Bosni. Na pobudo prijateljic in prijateljev, sem začela raziskovati in zbirati podatke. Ti so bili skopi, internetne povezave niso delovale, agencije so zelo malo vedele. Sama bi najraje kar sedla v avto in se odpravila na pot, tako kot to velikokrat naredim, vendar se je zima že bližala in datum določenega obiska od 24.4.- 27.4.2015 tudi. Po dveh mesecih iskanja informacij, pisanja mailov , klicanja na telefonske številke, kjer se ni nihče odzval, mi je prijateljica svetovala naj se obrnem na Dr. Osmanagića osebno.

Trajalo je kar tri dni, da sem se psihično pripravila napisati e-mail doktorju znanosti in tako slavni osebnosti kot je Dr. Osmanagić. Spomnim se, da je bila nedelja zvečer, ko sem se ojunačila in končno napisala kratko sporočilo v katerem prosim za pomoč. Odgovora nisem pričakovala, vsaj ne v kakšnem tednu. Že sem hotela izklopiti računalnik, ko je v predal priletelo sporočilo. Kar obsedela sem, saj ni minilo niti tri minute. Bila sem prijetno presenečena, skoraj šokirana. Seveda sem se čutila posebno, da nekdo njegovega kova odpisuje v nedeljo zvečer. Že to je bilo sporočilo, da bo potepanje zanimivo.

PRIPRAVE IN TEŽKO PRIČAKOVAN IZLET

Priprave so po tem mailu zlahka stekle, sama pa sem pridobila izkušnjo, da Bosanci ne uporabljajo interneta in mailov, pri njih velja ustni dogovor. Zanimivo je bilo tudi kako so odpadale evidenčne prijave in od 28 zainteresiranih oseb, nas je ostalo 8. Z avtobusa smo presedlali na kombi in seveda, ker ni prostora za voznika, sem ugriznila še v naslednjo izkušnjo. Ni problem v vožnji in v kilometrih, saj to sem bila navajena, vendar prevzeti kombi eno noč prej in potem po neznanem terenu, z nepoznanim vozilom peljati skupino ljudi, kjer je skoraj vsem slabo, na tako dolgo pot. Priznajte, to ni ravno mačji kašelj. Da je bila zadeva še zanimivejša se je zadnji večer pred odhodom priključila še ena oseba. Še dobro, da sem uspela najeti kombi za 9 oseb. Tako se je skupinica 24.4.2014 ob 4 uri zjutraj, odpravila na pot raziskovanja.

Takoj čez mejo s Hrvaško nas je začel prati dež in pral nas je vse do Maglaja. Padavine so napovedovale kar neko spremembo in čiščenje.

V kombiju je bilo tiho saj je večina spala, na voznikovem sedežu pa sem sama vse bolj uživala.

V hotel smo prišli nekje okrog poldne in se namestili v sobe. Kljub temu, da je bilo vse ustno dogovorjeno so me Bosanci prepričali, da jim lahko v organizaciji popolnoma zaupam. Čakalo nas je parkirišče, poskrbeli so za kosilo, res niso na nič pozabili.

TUDI VREME NAM JE BILO NAKLONJENO

Turistični vodič Emir se nam je bil dodeljen pred tunelom Ravne in nas s svojim znanjem očaral. Mi pa smo očarali njega, ko smo čarali okrog vremena. Ta vikend so bile napovedane močne padavine, toda kadar je vodenje, je za vse poskrbljeno in tako je bilo poskrbljeno tudi za vreme. Ja, je deževalo, vendar samo v času, ko smo bili v tunelih, ali na kosilu, ali v hotelu. Ko smo šli na prosto, je sijalo sonce. Podpora je prihajala iz vseh strani. Točno tako kot mora biti. Na samem potovanju so se dogajale še druge zanimivosti, ki so na meji verjetnega. V Sarajevu nas je pričakal Dr. Osmanagić, ki sploh ne bi smel v tem terminu biti v Bosni. Ko smo prispeli iz tunela, so se v hotelu same od sebe prižigale luči in ravno tako lupini avta pred hotelom. Za nameček pa nas je predzadnji dan navigacija v vozilu odpeljala na Tumulus, kjer smo izvedli še eno najmočnejših meditacij.

V Maribor smo se vrnili 27.4. v poznih večernih urah. Bili smo utrujeni, vendar očarani z željo po še.

Na žalost so se po našem odhodu začele še močnejše padavine in Bosna je doživela eno najhujših poplav.